Tradicija pustovanj pri nas

V Vehovčevi hiši sta se našli dve fotografiji pustnih šem, ki prikazujejo, kako so se znali našemiti tudi naši predniki. Fotografiji je pripevala Urška Jager.

Ob tem vas pozivam, da nam pomagate sestaviti zbirko slik pustnih šem iz različnih obdobij in to tako, da nam pošljete slike na mateja.malis@gmail.com ali ks.sava@gmail.com.

Nekaj iz zgodovine Litijskega pustnega karnevala

Litija je med letoma 1957 in 1983, ko je mesto praznovalo 25-letnico pustnega karnevala, med slovenskimi karnevalskimi mesti zasedala posebno mesto.

Prvi podatki o litijskem karnevalu segajo v čas pred prvo svetovno vojno. Tako so že pred letom 1914 obravnavali problematiko kitajsko-japonske vojne, polet prvega cepelina, po ulicah je plula pravcata ladja s Krjavljem. Tudi po drugi svetovni vojni so bile v ospredju aktualne in satirične vsebine. Leta 1957 je bilo v Litiji ustanovljeno turistično društvo, ki je prevzelo organizacijo pustnih karnevalov, vodili so tudi svoj lastni pustni arhiv. Da je šlo za organizacijsko obsežen karneval, dokazujejo spomini Avgusta Špata, dolgoletnega predsednika turističnega društva in direktorja Komunale v Litiji; v svoji raziskavi jih je povzela Stanka Drnovšek. Organizacija prireditve je zahtevala več kot tri mesece intenzivnega dela približno tridesetih ljudi, v zadnjem tednu in na dan prireditve pa sodelovanje petstotih. Karneval so od začetka spodbujala lokalna podjetja (Komunalno-stanovanjsko podjetje, Gradmetal, Lesna industrija, Predilnica), ki so priskrbela tako materialna kot tudi večino finančnih sredstev.

Organiziran je bil tudi POPRL, Pustni odbor – Pustno rajanje Litija, ki je skrbel za vodenje karnevala ter medijsko oglaševanje. Plakati, ki so vabili v Litijo, so se pojavljali po Ljubljani in bližjih krajih, redno pa so dogajanje v Litiji spremljali in o njem poročali tudi osrednji slovenski časopisi, o čemer pričajo ohranjeni prispevki in reportaže. Dobra medijska pokritost pustnega karnevala je tudi glavni krivec, da je na razstavo “Maske danes, obrazi jutri” uvrščenih kar devetnajst fotografij litijskega karnevala iz obdobja med letoma 1960 in 1983. Ohranjeni posnetki – v različnih fondih muzejske fototeke jih je približno petsto – odlično dokumentirajo vsakoletno pustno rajanje. Ne beležijo zgolj razvoja karnevalske kulture v Litiji, temveč prikazujejo državno in svetovno družbeno dogajanje celotne druge polovice 20. stoletja.

Karnevalski sprevod so navadno pripravili na pustno nedeljo, ko je približno trideset različnih maskiranih skupin krenilo po Litiji. Karneval se je na pot odpravil z lokacije Na stavbah na levem bregu Save, se podal čez most ter po stari cesti skozi Litijo. V starem delu je stal tudi oder, od koder so voditelji karnevala po zvočnikih spremljali karneval. Karneval se je nadaljeval do stanovanjskih blokov na Rozmanovem trgu ter se nato vračal po Zasavski cesti čez most do začetne točke. Vsako leto je privabil med deset do dvajset tisoč obiskovalcev, v sprevodu sta sodelovali tudi dve godbi na pihala.

Vodstvo karnevala se je vsako leto odločilo tudi za aktualno problematiko karnevala, ki so jo dopolnjevale posamezne maske in pustne skupine.

Posamezne karnevalske teme, dan povorke in posamezne fotografe, katerih fotografije so se ohranile v arhivu Muzeja novejše zgodovine Slovenije, si lahko ogledate v spodnjih tabelah.
Slike iz karnevalov v prejšnji letih (od 1959-1983)  si lahko ogledate na spletni strani, kjer hranimo fotografije karnevala, so le te vidne pod linkom “Galerija fotografij”.

https://maskedanes.wordpress.com/about/litija/

V novem tisočletju je vnema za sodelovanje na tradicionalnem pustnem karnevalu popustila in pustne povorke so se skrčile le na nekaj skupin. V zadnjih letih se Občina Litija trudi ponovno oživeti nekdaj imeniten dogodek.

ZGODOVINA PUSTA

Kdaj praznujemo pusta?

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva, in sicer pustna nedelja in pustni torek. Glede na lunine mene se najprej določi velika noč, ki je prav tako premakljiv praznik. Potem ko oločimo veliko noč, lahko določimo še pust, čeprav pust praznujemo prej. Velika noč je vedno prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni, torej prvo nedeljo po polni luni po 21. marcu (ki je prvi pomladni dan in pomladno enakonočje). Ko imamo datum velike noči, odštejemo 40+6 dni (nedelje se ne štejejo) tako, da dobimo pepelnično sredo, dan pred sredo pa je pustni torek. To pa zato, ker je po krščanskem izročilu od prvega dne po pustu, ki ga imenujemo pepelnična sreda, pa do velike noči 40 -dnevni post. Nedelj pa ne štejemo zato, ker je prav tako po krščanskem izročilu vsaka nedelja “mala velikonočna nedelja” oziroma so nedelje Gospodov dan.